https://www.dreamstime.com/royalty-free-stock-images-successful-job-interview-image11369549

Delovno razmerje

Pri iskanju nove zaposlitve bomo med drugim naleteli tudi na različne možnosti sklenitve delovnega razmerja. Čeprav si večina iskalcev želi skleniti delovno razmerje za nedoločen čas, pa na trgu dela najdemo tudi zaposlitve, pri katerih je potrebno skleniti drugačno pogodbo o zaposlitvi.

1) Pogodba o zaposlitvi

Kot je zapisano v Uradnem listu RS, se s pogodbo o zaposlitvi sklene delovno razmerje, torej razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju ter vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je med drugim tako dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi.

Ločimo dve vrsti pogodb o zaposlitvi:

a)    Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas

b)    Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Po navedbah Uradnega lista RS mora pogodba vsebovati podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oz. sedeža; datum nastopa dela; naziv delovnega mesta oz. vrsto dela, kraj opravljanja dela (razen če se delo opravlja na sedežu delodajalca); čas, za katerega je le-ta sklenjena, razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas; določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom; določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa; določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih; določilo o drugih sestavinah plače delavca, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače; določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta; dolžino odpovednih rokov; navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in druge pravice in obveznosti v primerih, določenih z Zakonom o delovnih razmerjih.

2) Pogodba o avtorskem delu

Če delodajalec želi zaposliti nekoga za izdelavo oz. izvajanje avtorskega projekta, lahko z delojemalcem sklene pogodbo o avtorskem delu.

Delovna razmerja v zvezi z intelektualnim delom ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, kateri določa, da med avtorska dela spadajo individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar.

3) Podjemna pogodba

V primerih, ko delodajalec potrebuje nekoga, ki bi zanj v določenem času opravil določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., se lahko delojemalca zaposli preko t. i. podjemne pogodbe. S to se podjemnik zaveže, da bo opravil dogovorjeno delo, naročnik pa, da mu bo za to plačal.

4) Pogodba o (poslovnem) sodelovanju

To vrsto pogodbe, katera ima lahko tudi drugačen naslov, praviloma skleneta dve pravni osebi, pri čemer gre po vsebini za naročilo. Ena pogodbena stranka nekaj naroča oziroma potrebuje, druga pogodbena stranka pa naročilo izvrši ali nudi. Ker je vsebina le-te odvisna od posameznega dogovora med pravnima osebama ter specifičnosti naročila, je vsebino vsake takšne pogodbe potrebno prilagoditi za konkreten primer.